Izgradnja gledališkega ozvočenja

Gledališče nenehno menja postavitve in spreminja repertoar predstav, kar vodi do sprememb tehničnih nalog. Postavitev se prilagaja, tudi v okviru tehničnih zmožnosti odrskega kompleksa, sistema ozvočenja in odrske razsvetljave.

Skoraj vsaka gledališka dvorana ima sistem ozvočenja, ki ga sestavljajo mikrofonski park, miza tonskega mojstra (mešalna miza), zvočni sistemi, sistem preklapljanja signala ter oprema za obdelavo in ojačanje zvočnega signala. Vse komponente so lahko nameščene v razmeroma različnih prostorih, kot so ojačevalnica, tehnični center in oder. Vse naštete komponente zvočne poti se ustvarijo v fazi načrtovanja. Struktura ozvočenja gledališča pogosto zahteva več skupin zvočnih sistemov. Portalni zvočniški sistemi in dodatni zvočniki dopolnjujejo celotno strukturo ozvočenja. K izbiri teh komponent se pristopi v prvi fazi razvoja projekta ozvočenja gledališča in drugih ustanov, kjer je ozvočenje potrebno.

Zvočni sistemi

Glavni zvočni sistemi so nameščeni ali obešeni ob portalni steni dvorane ali na meji odra s sedeži za občinstvo, da izpolnijo nalogo prenosa osnovnih zvočnih informacij v dvorano. Pri nastavitvi teh sistemov je treba izračunati število sistemov, ki pokriva največje število sedežev z enakomernim zvočnim tlakom in ne zakriva odrske odprtine. Za tako natančno izbiro se izvede elektroakustični izračun, na primer v specializiranem programu EASE 4.4. Dobljeni rezultat izračuna daje predstavo o pokritosti, ravni zvočnega tlaka in razumljivosti govora. Na podlagi akustičnega izračuna se izbereta število in mesta namestitve glavnih ter dodatnih zvočnikov.

Dodatni zvočni sistemi v gledališču.

 

Zakasnitvena linija služi ojačanju zvoka ali podpira enakomerno porazdelitev ravni zvočnega signala glede na portalne sisteme, na primer na balkonu. Zagotavlja tudi gladkejše tonsko ravnovesje za gledalce, ki sedijo pod balkonom.

Linija zvoka za prve vrste (Front Fill) služi izenačevanju ravni zvoka pred odrom, kamor portalni zvočni sistemi slabo sežejo, na primer na sredino prve ali druge vrste. To se zgodi, če zvočni sistemi nimajo dovolj širokega kota odpiranja visokotonskega roga. To težavo pa je mogoče rešiti z uporabo dodatnega osrednjega kanala portalnega sistema, obešenega pred arlekinom.

Za igralce je zelo pomembno ozvočiti sam gledališki oder. Med nastopanjem na odru morajo slišati zvočno podlago in čutiti ritem glasbe. V ta namen so ob straneh odra nameščeni odrski monitorji. V to linijo se dovaja povsem drugačna mešanica signalov, ki se izbere na mešalni mizi tonskega mojstra.

Mešalna miza

V novem trendu je izbira mize tonskega mojstra prednostno v digitalni kategoriji. Digitalno mizo odlikuje struktura obdelave glasbenega signala, ki z virov prihaja na mizo, kjer se izvede pretvorba iz analognega v digitalni signal. Nato se signal ojači in obdela glede na frekvenčne značilnosti ter zmeša, tj. pomeša s signalom iz drugega vira. Na izhodu je zmešan in obdelan enoten signal, in sicer ne le eden, temveč za vsako skupino zvočnikov po potrebi.

Ena digitalna mešalna miza nadomesti celotno omaro opreme za obdelavo zvoka. Funkcionalnost mize se izbere glede na potrebe tonskega mojstra, v gledališču glede na naloge postavitve in glede na sklop opreme.

Tonski mojster bo lahko upravljal glasbeni signal ne le v dvorani, temveč na primer tudi v avli z glasbo v ozadju.

Strukturo, skozi katero gre zvočni signal po mešalni mizi, sestavljajo zvočni procesorji in ojačevalniki moči. Procesorji opravljajo vlogo porazdelitve signala na zvočnike, na različne linije frontalne akustike, zakasnitveno linijo in druge …

Poleg porazdelitve se zvočni signal razdeli na nizko-, srednje- in visokofrekvenčni obseg. Vsak pas se prek ojačevalnikov pošlje ustrezni zvočniški komponenti.

Ojačevalniki moči imajo zdaj pogosto vgrajene zvočne procesorje, kar omogoča manj enot. Priporočljivo je ojačevalnike namestiti v ločenem prostoru v rack omaro, zaklenjeno in z dobrim prezračevanjem.

Opisana je skoraj celotna struktura sistema ozvočenja, ostaja pa mikrofonski park.

Mikrofoni in radijski sistemi za gledališče.

Mikrofoni so glavni viri zvoka v gledališču. Število vhodnih linij mešalne mize je odvisno od števila mikrofonov. Nekateri so obešeni nad odrom in nameščeni na stojala ter priključeni prek kabla; drugi, brezžični mikrofoni, so pritrjeni na kostume igralcev, kar omogoča svobodo gibanja po odru in dvorani.

Vsi sistemi se nastavijo in delujejo uravnoteženo, potem ko strokovnjak nastavi krmilni sistem. Eden pomembnih delov nastavitve je umerjanje zvoka v dvorani, med katerim se pri medsebojnem delovanju akustike dvorane in sistema ozvočenja zgradi ravnovesje frekvenčnih značilnosti. Po umeritvi sistema se podatki shranijo v zvočni procesor in jih je mogoče vrniti v prvotno stanje, ko se nastavitve spremenijo.